Nocoj so se poklopile zvezde kot se le redkokdaj v zgodovini vesolja. In te so določile, da se Bojan premakne v dolino in se odzove klicu odgovornosti do prijateljev ter pokrpa primanjkljaj igračev pred koncem sezone. 

Morda je Bojan simbolično izbral dan zmage za ta svoj psihološki preboj, ali pa je samo želel pokazati, kako je preko zime uspel dokaj prepričljivo izklesati figuro s pomočjo svoje nove ure in steznika.

Bojan je bil sicer izbran, da svoja čustva ob tem večeru izlije v tedensko poročilo. V poklon njegovemu prihodu, sem le popustil Bojanovemu nerazpoloženju za pisanje.

Intenzivna tekma, kot da je zadnja v sezoni (morda je tudi bila). Elvis je spet sam odpeljal nekaj žog praktično v gol. Ustrelil nekaj puščic v Aleksa glede tekaške primerjave  z Denisom. Pa to so še mladi mucki, oni v enem dnevu do večera opravijo toliko fizičnih zadev, kot jih en senior nabere v enem mesecu. Kako mucek ne bi bil potem malce utrujen. Bojan je prikazal nekaj, sicer že malo zarjavelih, a še vedno spodobnih mojstrovin. Bistvo pa je, da smo ostali celi. To je bila zato nova zmaga za vse. Na tiskovki sta salve smeha prožila Bojan in Elvis. V odlični družbi Jureta in Darja smo popraznovali nadgradnjo slednjega. In kot običajno smo znanstveno obdelali lepoto uporabe dvojine in predlogov v materinščini.