Zima je končno nasula nekaj snega, kar je razveselilo predvsem otroke in zaprisežene smučarje, malo manj pa tiste, ki v belih radostih vidimo samo polomljene lopate ter hrbte in pa zmrzal na šipah svojih bolidov. Udeležba je bila temu primerno bolj skopa, zato so organizatorji iz rokava privlekli gripoznega Bojana in še srednješolca Denisa. Nadebudni mladec je takoj prikazal čigave gene nosi in je z nekaj neobičajnimi preigravanji pomagal zatreti starce v prvi tekmi, a bo moral na dolgi rok še malo ojačati, sploh za dvoboje s svojim očetom in pa Andrejem, seveda. V nadaljevanju so se vrnile Boštjanove fantomske bolečine, kar ga je še bolj oddaljilo od prestola lige, ki ga že cel mesec zaseda Elvis. A sezona je še dolga in marsikaj se še lahko zakuha. 

Zaradi zasneženih in prenatrpanih parkirišč smo se zbrali v tiskovnem središču bliže dvorani, tj v Izbi, ki pa premore samo novo ime, saj je postrežba enako begajoča kot časih bivših upraviteljev. Račun in zatemnitev z ugasnjeno glasbo vred ob 11:00 so stvari, ki nas bodo težko še kdaj v prihodnosti prepričale v obisk. Osebno jim dajem življenja tja do konca februarja, kar je škoda.