Zadnji letošnji obračun naj bi minil v obdarovanju, dobroti in dobrih željah za prihodnost, še posebej , če ima človek v mislih nasprotnike. Nič od tega ni bilo opaziti na igrišču, saj so oboji krenili močno in brez milosti. Nekaj pokanja po nogah je iz kombinacije kaj hitro odstranilo Čelota, ki se mu gleženj kar nekako noče in noče porihtati.
S tribune, kamor se zadnje čase redno selijo kriplji, pa je lahko spremljal epski preobrat, ko so v prvi tekmi beli madridisti pri zaostanku z 9:4, nasuli šest zaporednih golov, tisti hip precej nerodnim pisanim, katerih ekipo so sestavljali pretežno fani Barcelone. Poraz je, sicer mirni Boštjan, pospremil z manjšim živčnim zlomom. V takih situacijah postane, najbrž, ker ga nismo ravno vajeni, smešno glasen. No, v drugi in tretji tekmi, pa so pisani vendarle postavili stvari na svoje mesto in opravičili vlogo favorita. Dve gladki zmagi brez, da bi se Elvis utrudil, ali kakor koli naprezal, sta lepi popotnici v novo leto in nadaljevanje sezone.
Na tiskovki se nam je pridružil legenda in administrator lige Darjo, ki bo še kakšno leto na posoji v ZDA ter nam malce opisal življenje z avtomatskim menjalnikom in goro plačilnih kartic v oddaljeni in sončni Kaliforniji. S svojimi košarkarskimi dimenzijami, pa se nam zdi, da kar malo paše tja, v deželo XXXL.