Začelo se je pravljično - delni izid 2:0 za pisane in nihče ni slutil, da bo evforični začetek nakazal nič drugega kot sramoten večer. Vse skupaj je izgledalo nekako takole: Boštjan je večinoma zgrešil tudi prazen gol, Tomaž ga itak ne vidi, Tavželjroyeva zvezda je pa tako ali tako že davno zašla. Od tod tudi sumljivo obnašanje ostalih, saj nihče več niti pomotoma ne obleče rdečega dresa.

Na drugi strani pa so se modrim odprla nogometna nebesa. Bliskoviti kontranapadi (posledica neučinkovitosti pisanih v napadu) in nezgrešljivo polnjenje mreže, je kratka statistika spopadov. Kar ni šlo takoj v gol, so pa malo popravili. Naj povem, da smo si pisani, predvsem z mojo pomočjo, nekaj golov zabili kar sami. Elvis, Andrej in Klemen so bili to pot nepremostjiva ovira. Aja - zakaj in kako smo dobili tretjo tekmo, ne bi vedel?!

***

Zaradi bolezni administratorja je poročilo tokrat pripravil Bojan van Tavželjroy